Potencialna vrednost novoustanovljenega podjetja je na začetku enaka vrednosti soustanoviteljev, ki podjetju prispevajo več možnih virov, ena izmed ključnih pa sta človeški in socialni kapital. Pogostokrat sta ti dve vrsti neoprimeljivega kapitala vira konkurenčne prednosti na samem začetku, zato zagotovo ne gre za zanemarljivi področji.

Človeški kapital v timu

Je del intelektualnega kapitala in postaja v družbi čedalje bolj pomemben, saj lahko veliko prispeva h konkurenčnosti podjetja. Njegovo merjenje je v primerjavi s preostalim kapitalom, ki ga ima podjetje, neprimerno težje in zato tudi manj opazno. Znanje zaposlenih, njihove sposobnosti in veščine so ključna prednost, ki jo ima podjetje pred konkurenco, zato si večina podjetij na trgu prizadeva za čim višjo raven človeškega kapitala v lastnem podjetju.

Temeljna ekonomska ideja teorije človeškega kapitala predpostavlja, da je individualna produktivnost odvisna od vlaganja v človeški kapital (Ivančič, 1999). Ekonomisti s človeškim kapitalom označujejo vsoto znanja, veščin (Ireland et al., 2003) in izkušenj, ki jih je mogoče ekonomsko ovrednotiti in so jih posamezniki osvojili (Covin & Slevin, 2002; Dess & Lumpkin, 2001), oziroma kombinacijo znanja, veščin, inovativnosti in sposobnosti zaposlenih za izvajanje nalog in doseganje ciljev (Edvinsson & Malone, 1997).

Človeški kapital predstavlja vrednost organizacije, njeno kulturo in poslanstvo in je kritičnega pomena za njen uspeh (Ireland et al., 2003). Človeški kapital je pomemben vir podjetja za reševanje problemov in iskanje virov (Mihalič, 2006) in oblikovanje konkurenčne diferenciacije (Ordonez de Pablos & Perez, 2003), saj se v njem skriva večji del znanja in sposobnosti organizacije (Miller, 2002). Človeški kapital omogoča razvoj inovacij ter izboljšav in posledično konkurenčne prednosti, ki jo je težko posnemati. Podjetje si človeški kapital izposodi od lastnih zaposlenih (Mihalič, 2006). Človeški kapital je poleg socialnega in osebnostnih lastnosti prav tako pomemben dejavnik iskanja podjetniških priložnosti. Podjetniški tim ima torej več možnosti, da prepozna priložnost, opredeli cilje in postavi uspešno strategijo.

Socialni kapital v timu

Poleg človeškega kapitala na prepoznavo podjetniških priložnosti vpliva tudi socialni kapital. Že leta 1955 je Simmel napisal, da se priložnosti posameznika povečajo s širjenjem njegovega socialnega omrežja. Položaji posameznikov v družbi so danes fleksibilni kot še nikoli in z nastajanjem novih socialnih vezi se za njih odpirajo tudi nove priložnosti (Hoang & Antoncic, 2003).

Blau (1977) je prvi trdil, da v moderni družbi posameznik lahko sodeluje v več heterogenih krogih in tako ustvari veliko šibkih, a komplementarnih vezi. Posamezniki so tako izpostavljeni različnim pogledom, s tem pa se povečajo tudi njihove podjetniške priložnosti. Pescosolido in Rubin (2000) trdita, da so moderne skupine tako prehodne, da ljudje niti nimajo priložnosti za stabilne socialne vezi. Namesto tega ljudje serijsko ustvarjajo minljiva, kratkoročna in pogojena razmerja z drugimi ljudmi. To se največkrat zgodi kar skozi posredni stik. Posamezniki, ki so fleksibilni, sposobni in se znajo prilagoditi, so tako v boljšem položaju v tem novem načinu ustvarjanja socialnih vezi.

Omrežja oziroma mreže so danes že zelo pogost pojem v poslovni literaturi, vendar pa je le malo raziskav usmerjenih v vlogo omrežij pri ustanavljanju novih poslovnih podjemov (Aldrich & Kim, 2007). Aldrich in Kim (2007) sta v svoji raziskavi potrdila, da večina podjetniških timov nastane iz lokalnih skupkov, ker se nahajajo med sabo podobni posamezniki. Ti lokalni skupki nimajo dovolj premostitvenih vezi, da bi jih povezali z drugimi lokalnimi skupki. Popolni tujci so redkost v novonastalih timih, kar nakazuje na to, da dobijo manj sposobni kandidati popust na svoje znanje na račun prejšnjih socialnih vezi.

Novi poslovni podjemi črpajo veliko svojih instrumentalnih in socialno-psiholoških prednosti iz timov, ki jih izvršujejo. Študije prav tako kažejo, da se timi pri eksekuciji odrežejo bolje kot soloustanovitelji (Aldrich, Carter & Ruef, 2004). Ko tim nima neposrednega dostopa do nujnih virov preko svojih socialnih vezi, se zatečejo k uporabi posrednih socialnih vezi za pomoč pri podjemu (Barker, Miner & Easley, 2003). Mobaraki et al. (2014) so v raziskavi odkrili, da je eden ključnih faktorjev, ki lahko napovedo uspeh podjema, socialni kapital na ravni organizacije. Še posebej pomemben je kognitivni socialni kapital, ki močno vpliva na nastajanje podjetniških timov in posledično na njihovo uspešnost. Vse to kaže na pomembnost socialnega kapitala v podjetništvo, ki je v timih po navadi večji kot pri solo podjetnikih.

VIRI

Erectile dysfunction if faced more than one time then he should immediately seek for commander cialis doctor s assistance so that they can cure it as soon as possible. Erectile deficiency is a common disease in men above 40 but a well versed cialis 5 mg study has revealed that ED can affect men of all ages, becoming the common disease of the adult male that includes perineal unwell and micturition symptom, especially chronic type is very common. The symptoms that accompany andropause sildenafil viagra de pfizer include urination and prostate problems, mood swings and depression, impotence, low sex drive and low libido but that doesn’t mean that you are never going to have a healthy sexual drive. In general, whatever level of satisfaction you are robertrobb.com buy cheap cialis feeling, you can define and maximize your level of wellbeing if you choose which elements you want to engage more in sexual activity and reaching orgasm becomes easier.

1. Ivančič, A. (1999). Izobraževanje in priložnosti na trgu dela. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
2. Ireland, R. D., Hitt, M. A. & Sirmon, D. G. (2003). A model of strategic entrepreneurship: the construct and its dimensions. Journal of management, 29(6), 963–989.
3. Covin, J. G. & Slevin D. P. (2002). The entrepreneurial imperatives of strategic leadership. Strategic entrepreneurship: Creating a new mindset, Malden: Blackwell Publishing.
4. Lumpkin, G. T. & Dess G. G. (2001). Linking two dimensions of entrepreneurial orientation to firm performance: The moderating role of environment and industry life cycle. Journal of business venturing, 16(5), 429–451.
5. Edvinsson, L. & Malone, M. S. (1997). Intellectual capital: realizing your company’s true value by finding its hidden brainpower. New York: Harper Business.
6. Ordonez de Pablos, P. & Perez, R. (2003). Knowledge management and organizational competitiveness: a framework for human capital analysis. Journal of knowledge management, 7(3), 82–91.
7. Miller, K. D. (2002). Knowledge inventories and managerial myotopia. Strategic management journal, 23, 689–706.
8. Mihalič, R. (2006). Managament človeškega kapitala. Škofja Loka: Mihalič in partner.
9. Hoang, H. & Antončič, B., (2003). Network-based research in entrepreneuership: a critical review. Journal of Business Venturing, 18(2), 165–187.
10. Blau, P. (1977). Inequality and heterogeneity. New York: Free Press.
11. Pescosolido, B. & Rubin, B., (2000). The web of group affiliations revisited: social life, postmodernism, and sociology. American Sociological Review, 65(1), 52–76.
12. Aldrich, H. E. & Kim, P. H. (2007). Small worlds, infinite possibilities? How social networks affect entrepreneurial team formation and search. Strategic Entrepreneurship Journal, 1(2), 147–165.
13. Aldrich, H. E., Carter, N. M. & Ruef, M. (2004). Handbook of entrepreneurial dynamics: The process of business creation, Thousand Oaks: Sage.
14. Baker, T., Miner, A. S., Easley D. T., (2003). Improvising firms: bricolage, account giving and improvisational competencies in the founding process. Research Policy, 32(2), 255–276.
15. Mobaraki, M., H., Esfandabad, H., M., Safavinejhad, S., & Kazemi, R. M. (2013). Entrepreneurial team formation the success of the companies. International journal of Innovative Research in Management, 2(1), 58–70